Leto 2019 je za veliko ljudskih univerz pomembno leto, saj jih veliko praznuje 60 let obstoja. In prav obdobje od 1959 do 1969 je za ljudske univerze burno. Tiste, ki so obstajale že prej so se preimenovale v delavske univerze, tiste novoustanovljene pa svojo pot začenjale z novo, drugače definirano vlogo in sicer s težjo po profesionalizaciji izobraževanja odraslih in z novo programsko zasnovo. Kako drugačno je bilo pojmovanje prikažeta definiciji iz leta 1954 in iz šolskega leta 1961/62. Prva definicija govori le o poudarjanju izobraževanja članov, druga pa že uvaja nove pojme kot so izobraževalna ustanova, izobraževanje odraslih in za glavno dejavnost omenja seminarje in tečaje.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na močan političen pritisk v tem obdobju. Politično bolj sproščena klima iz druge polovice 60 let, ki je liberalizirala celotno družbo, je dobro vplivala tudi na dejavnost delavskih univerz, saj se začnejo tržno usmerjati in pri oblikovanju programa upoštevati interese svojih slušateljev (tečaji tujih jezikov, strokovno izobraževanje). V 70-ih letih se na področju programske zasnove delavskih univerz zopet zgodijo določene spremembe, pogojene s političnimi spremembami v družbi. V teh razmerah se delavske univerze ponovno usmerijo v izvajanje programov iz družbeno-političnih vsebin.
Ljudske univerze so ves čas svojega obstoja podvržene spremembam. Konec 80-ih tako tržna dejavnost postane za ljudske univerze ponovno aktualna. Osredotočijo se na izvajanje programov za pridobivanje izobrazbe oz. s programi za prekvalifikacijo, hkrati pa začnejo ponujati programe iz področja podjetništva in predavanja z novimi vsebinami kot sta npr. prometna vzgoja in ekologija. Odpiranje potrebam trga se nadaljuje tudi v prihodnih letih, potrebno pa je poudariti, da se je v 90. letih začela dvigovati izobrazbena struktura zaposlenih, kar je tudi posledica spremenjene zakonodaje.
Negotov obstoj je del vsakdanjika zaposlenih. Ljudske univerze so javni zavodi, ki so ustanovljeni za opravljanje javne službe. S tem se srečujejo s problemom, saj na eni strani morajo zadostiti zahtevam neprofitnih organizacij, na drugi strani pa, ker za svoje delovanje ne prejmejo dovolj sredstev s strani ustanovitelja in države, prodajajo svoje storitve na trgu.
STE VEDELI?
Nikolaj Grundtvig (1783-1872) je danski teolog, filozof in učitelj, ki velja za očeta ljudskih univerz. Podpiral je izobraževanje odraslih, da bi lahko bili koristni v svojih skupnostih. Prepričan je bil, da se v razredu ne da vsega naučiti in da večino pravega učenja omogoči življenje samo – izobraževanje skozi življenje, izobraževanje za življenje.
Ljudska univerza Tržič in Ljudska univerze Jesenice sta najdlje ohranili naziv delavska. Delavska univerza Tržič je postala ljudska leta 1999.
Kristina Zupan, Ljudska univerza Tržič
